Kaj je Krst?

Krst je pot iz kraljestva smrti v življenje; vhodna vrata v Cerkev in začetek trajnega občestva z Bogom (KKC 1213-1216, 1276-1278)

Krst je osnovni zakrament in pogoj za vse druge zakramente. Združi nas z Jezusom Kristusom, vključi nas v njegovo odrešilno umiranje na križu, s tem nas osvobodi oblasti greha in nam omogoči vstajenje v življenje brez konca. Ker je krst zaveza z Bogom, ga mora človek potrditi s svojim 'da'. (YOUCAT 194)

Kdo je lahko krščen in kaj se zahteva od kandidata za krst?

Vsak človek, ki še in krščen, lahko prejme krst. Edini pogoj za krst je vera, ki jo je treba pri krstu javno izpovedati. (KKC 1246-1254)

Človek, ki se obrne h krščanstvu,ne menja le svetovnega nazora. Gre po poti učenja (KATEHUMENAT), v katerem po osebnem spreobrnenju, predvsem pa po daru krsta postane novi človek. Zdaj je živ ud na Kristusovem telesu. (YOUCAT 196)

Zakaj Cerkev vztraja pri praksi krščevanja otrok?

Cerkev od starih časov vztraja pri krstu otrok. Za to obstaja razlog: preden se mi odločimo za Boga, se je Bog odločil za nas. Krst je torej milost, nedolgovan dar Boga, ki nas brezpogojno sprejema. Verni starši, ki hočejo za svojega otroka najboljše, hočejo tudi krst, ki bo otroka rešil vpliva izvirnega greha in oblasti smrti. (KKC 1250, 1282)

Krst otrok pradpostavlja, da bodo krščanski starši krščenca uvajali v vero. Krivica je iz napačno razumljene liberalnosti otroku kratiti krst. Kot otroku ne moremo kratiti ljubezni, da se pozneje sam odloči za ljubezen, tako bi bilo krivično, če bi verni starši svojemu otroku kratili Božjo milost v krstu. Kot je vsak človek rojen s sposobnostjo govora, govoriti pa se mora naučiti, tako je tudi vsak človek rojen s sposobnostjo verovanja, vero pa mora spoznati. Seveda krsta ne moremo nikomur vsiliti. Kdor je prejel krst kot majhen otrok, ga mora pozneje v življenju 'ratificirati' - to pomeni: treba ga je sprejeti, mu izreči svoj 'da' , da postane rodoviten. (YOUCAT 197)