Bogoslužju na rob
Uvodno bogoslužje
Ko duhovnik s strežniki pristopi k oltarju, vsi vstanemo. Ko duhovnik hodi in vsi stojimo, se duhovno udeležujemo procesije, ki gre proti nebesom. Sveta maša je vstop v nebesa: srečali se bomo z Jezusom, s svetniki, z našimi rajnimi, ki so že v večnosti. Duhovnik poljubi oltar, simbol križa in Jezusovega darovanja. Po križu sledi pozdrav: Gospod z vami! Ja, vstopamo v tako veliko dogajanje, da nas duhovnik opogumi, kakor bi hotel reči: Ne bojte se, Gospod je z vami, ker je za vas ta dogodek preveč nebeški, da bi ga bili vredni. In ljudstvo opogumi duhovnika: In s tvojim duhom!
Zavedajoč se velikega dogodka, v katerega smo s sveto mašo vključeni, sledi kesanje, obžalovanje svojih človeških slabosti. Obžalujemo vse, kar smo slabega storili, še bolj pa kar smo izpustili dobrega. Pred vstopom v nebesa priznamo, da smo grešniki. Zato prosimo odpuščanja.
Tri oblike kesanja so pri maši:
Prva oblika: Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam …
Druga oblika je kesanje z vzkliki: Gospod usmili se, Kristus usmili se, Gospod usmili se. Pred vsakim vzklikom duhovnik pove tudi misel, npr. Gospod Jezus Kristus, Oče te je poslal, da ozdravljaš vse, ki so skesanega srca, Gospod, usmili se. …
Tretja, čeprav najkrajša, a najlepša oblika kesanja pa je v tem, da mi nič ne obljubljamo, kako se bomo poboljšali, ampak samo prosimo Božjega usmiljenja:
Duhovnik: Usmili se nas, o Gospod -
Ljudstvo: Ker smo grešili zoper tebe.
Duhovnik: Izkaži nam svoje usmiljenje
Ljudstvo: In daj nam svoje rešenje.
Duhovnik zaključi s skupno odvezo: Usmili se nas, vsemogočni Bog, odpusti nam naše grehe in nas pripelji v večno življenje.
Potem, ko smo prosili Božjega usmiljenja, pa z vsem navdušenjem častimo Boga z molitvijo: Slava Bogu na višavah! Naj bo Slava res krepko zmoljena ali zapeta, s to molitvijo častimo Boga in oznanjamo njegovo veličino drug drugemu, zato ne mrmramo sami zase, ampak to veselje delimo.
Tortica na koncu slovesnega kosila
Ali je tortica na koncu slovesnega kosila, potem ko smo bili deležni predjedi, juhe in glavne jedi, res potrebna? Ni, ker smo že siti, a je izraz ljubezni gostitelja ali ljubeče mame, ki »pocrta« svojo družino.
Tako je tudi s sveto mašo med tednom. Ni zapovedana, a je izraz ljubezni in zaupanja v Jezusa, ki daje svoj blagoslov z vsako sveto daritvijo. Boglonaj vsem, ki med tednom prihajate k sveti maši in spodbujam tudi druge vernike, da morda enkrat na teden »pocrtate« Jezusa in svojim obveznostim dodate izraz svoje ljubezni do Jezusa s posebno osebno prošnjo, zahvalo, češčenjem, … Življenje kristjana se spreminja z odločitvijo za nekaj več kot je zapovedano.
Pol ure pred mašo molimo rožni venec. To je lepa priprava na sveto mašo.
Predlagam septembrske namene:
Prva desetka: Po papeževem namenu, tako se povezujemo s Cerkvijo
Druga desetka: Za blagoslov družin, učiteljev, katehetov ob začetku šolskega in veroučnega leta
Tretja desetka: Za vse naše župljane, verne in neverne v čast Svetemu Duhu za razsvetljenje in pravo pamet
Četrta desetka: Za dobrotnike naših dveh cerkva
Peta desetka: Za nove duhovne poklice
Dodamo desetko za pokojne.
Dve minuti pred začetkom svete maše se prižgejo luči po cerkvi. Molitev rožnega venca zaključimo in pustimo udeležencem nekaj trenutkov tišine, da lahko Jezusu izročimo osebne namene, s katerimi smo prišli k sveti maši.
Molitev rožnega venca je velik Božji dar za vso župnijo, Bog povrni vsem, ki pri tej molitvi sodelujete. Vsak petek pa k Božjemu usmiljenju molimo pred Najsvetejšim eno uro pred mašo (začnemo ob 18.00). Izkoristimo privilegij biti z Jezusom!
Potrudimo se, da bo molitev enoglasna in lepa, ne prehitevajmo in ne zaostajajmo pri skupni molitvi.
ŽUPNIJSKA OZNANILA
(klik)