PRAZNIK VSEH SVETIH

V nedeljo bomo obhajali zapovedan praznik Vseh svetih.

Maša v Bertokih bo ob 9h, nato molitev pri pokopališkem križu in blagoslov posameznih grobov.

Maša v Sv. Antonu ob 15h, nato se zberemo pri pokopališkem križu za skupno molitev, sledi blagoslov posameznih grobov.

Ko bomo v teh dneh več obiskali grobove naših rajnih, tudi to naredimo z verskim čutom:

Molitev na grobu je znamenje naše vere v večno življenje. Po molitvi se najlepše povežemo z našimi rajnimi, saj se v Bogu združujemo živi in pokojni.

Sveča na grobu je znamenje življenja. Pri krstu smo prižgali svečo kot znamenje večnega življenja in v spomin na krst tudi ob krsti ali na grobu prižigamo svečo. Naj rajnim sveti večna luč v nebesih.

Cvetje ali zelenje na grobu pomeni našo ljubezen do pokojnih. Nismo jih pozabili in še vedno jih imamo radi.

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako naklanja popolni odpustek za rajne, če 1. in 2. novembra, če smo bili pri sveti spovedi in vredno prejmemo sveto obhajilo, zmolimo veroizpoved in molimo Oče naš po papeževem namenu.

Izkoristimo duhovni zaklad, ki nam ga poklanja Cerkev in ga namenimo za naše drage rajne.

Zgodovina praznika vseh svetih

Praznik vseh svetih, ki ga v Katoliški Cerkvi obhajamo 1. novembra, je praznik vseh svetnikov – ne samo tistih, ki jih Cerkev uradno razglaša za svetnike, ampak tudi vseh svetih ljudi, ki so že v Božji slavi, pa jih na zemlji nihče ne pozna po imenu.

Njegovo bistveno sporočilo je, da je svetost poklicanost vsakega kristjana in da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

V prvih stoletjih krščanstva so kristjani posebej častili mučence, ki so dali življenje za Kristusa. Njihov rojstni dan za nebesa – dan mučeniške smrti – so obhajali z molitvijo in evharistijo.

Ko je bilo mučencev vedno več, se je pojavila potreba po skupnem prazniku, na katerem bi se spominjali vseh, tudi tistih, katerih imen niso poznali.

Pomembni mejniki:

• 4. stoletje: v vzhodnem krščanstvu se je razvilo skupno obhajanje spomina vseh mučencev.

• 13. maj, okoli leta 609 ali 610: papež Bonifacij IV. je po izročilu posvetil rimski Panteon krščanskemu bogoslužju v čast Mariji in mučencem. To je bil pomemben korak v razvoju skupnega čaščenja svetih.

• 8. stoletje: v Rimu se je uveljavljalo praznovanje vseh svetnikov, povezano s 1. novembrom.

ŽUPNIJSKA OZNANILA
(klik)