Preskoči na vsebino


Zakrament birme

Kaj je birma?

Birma je zakrament, ki dopolni krst v katerem smo obdarovani z darom Svetega Duha. Kdor se vsobodno odloči za življenje Božjega otroka in pod znamenjem polaganja rok ter maziljenja s krizmo prosi za Božjega Duha, prejme moč, da v besedi in dejanju pričuje za Božjo oblast in ljubezen. Zdaj je polnopraven, odgovoren član katoliške Cerkve. (KKC 1258-1314)

Ko trener pošlje nogometaša na igrišče, mu položi roko na ramo in mu da zadnja navodila. Tako lahko razumemo tudi birmo. Na nas birmovalec položi roko. Stopimo na igrišče življenja. Po Svetem Duhu vemo, kaj moramo storiti. On nas je motiviral do konice presto. Njegovo poslanstvo nam zveni v ušesu. Čutimo njegovo pomoč. Njegovega zaupanja ne bomo razočarali in bomo igro odločili v njegovo korist. Le hoteti moramo in mu prisluhniti. (YOUCAT 203)

Kaj se zgodi pri birmi?

Pri birmi je duši krščenega kristjana vtisnjen neizbrisni pečat, ki ga lahko prejmemo le enkrat in ki tega človeka za vedno zaznamuje kot kristjana. Dar Svetega Duha je moč od zgoraj, s katero ta človek uresniči milost svojega krsta in postane 'priča' za Kristusa. (KKC 1302-1305, 1317)

Prejeti birmo pomeni skleniti z Bogom 'pogodbo'. Birmanec reče: "Da, verujem vate, moj Bog, daj mi tvojega Svetega Duha, da ti bim povsem pripadal, da se nikoli ne bom ločil od tebe in bom vse svoje življenje pričeval zate s telesom in dušo, v dejanjih in besedah, v dobrih in slabih denevih." In Bog reče: "Da, tudi jaz verujem vate, moj otrok - in podaril ti bom svojega Duha, celo samega sebe. Popolnoma ti bom pripadal. V tem življenju in v večnem življenju se ne bom nikoli ločil od tebe. V tvojem telesu in v tvoji duši, v tvojih dejanjih in besedah bom. Celo, če me pozabiš, bom vendar tu - tako v dobrih kot v slabih časih." (YOUCAT 205)

Kdo je lahko birman in kaj se od kandidata za birmo zahteva?

Vsak katoliški kristjan, ki je prejel zakrament krst in je v 'stanju milosti', more prejeti birmo. (KKC 1306-1311, 1319)

Biti 'v stanju milosti' pomeni: ne storiti nobenega težkega greha (smrtnega greha). S težkim grehoma se ločimo od Boga in se lahko le po spovedi spet spravimo z Bogom. (Mlad) kristjan, ki se pripravlja na birmo je v eni od najpomembnejših faz svojega življenja. Storil bo vse, da bi vero doumel s svojim srcem in svojim razumom; sam in z drugimi bo molil za prihod Svetega Duha; na vse možne načina se bo spravil s seboj, z ljudmi svojega okolja ter z Bogom, k čemur spada tudi spoved, ki vodi bliže k Bogu tudi tedaj, ko nismo storili nobenega težkega greha. (YOUCAT 206)