BESEDA ŽIVLJENJA – avgust 2016   »Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje.« (Mt 23,8)   Že več kot sedemdeset let živimo besedo življenja. Ta listič prihaja v naše roke. Beremo razlago, a tisto, kar želimo, da bi ostalo, je predlagani stavek, beseda iz Svetega pisma, ki je pogosto Jezusova. Beseda življenja ni preprosta meditacija, v njej nam govori Jezus, ki nas vabi, da bi živeli, in nas vodi k temu, da bi ljubili in naše življenje spremenili v  dar. Gre za “iznajdbo” Chiare Lubich, ki je takole pripovedovala o tem, kako se je začela: »Bila sem lačna resnice, zato sem študirala filozofijo. Še več: kot mnogi mladi sem iskala resnico in mislila, da jo bom našla v študiju. Toda rodila se je ena od velikih idej iz prvih časov z začetkov Gibanja, ki sem jo takoj povedala svojim tovarišicam: “Zakaj bi iskale resnico, ko pa utelešena resnica živi v Jezusu, človeku-Bogu? Če nas resnica privlači, pustimo vse, iščimo njega in hodímo za njim.” Tako smo storile.« V roke so vzele evangelij in začele brati besedo za besedo. Vse se jim je zdelo novo. »Vsaka Jezusova beseda je bila pramen žareče luči – vse božansko! /.../ Njegove besede so edinstvene, večne, /.../ privlačne, zapisane božansko izklesano, /.../ bile so besede življenja, besede, ki naj bi jih uresničili v življenju, namenjene vsem za vse večne čase.« Odkrivale so, da niso zasidrane v preteklosti, niso le spomin, temveč so besede, s katerimi se Jezus še naprej obrača na nas in na vsakega človeka v vsakem času.[1] Toda ali je Jezus zares naš Učitelj? Obkroženi smo z mnogimi predlogi življenja, z mnogimi učitelji misli, med katerimi nekateri učijo zmote, saj te vodijo celo k nasilju; drugi pa so pravi in razsvetljeni. Vendar so Jezusove besede globoke in nas zmorejo pritegniti, česar druge besede ne morejo, pa najsi bodo tudi besede filozofov, politikov ali pesnikov. To so “besede življenja”, ki jih lahko živimo in nam dajejo polnost življenja, prinašajo sámo življenje Boga. Vsak mesec poudarimo eno od njih in tako evangelij počasi prodira v našega duha, nas spreminja, nam omogoča, da si pridobimo sámo Jezusovo misel, in nas usposablja, da odgovarjamo na različne situacije. Jezus postaja naš Učitelj. Včasih jo lahko beremo skupaj. Želimo, da bi nam jo razložil, aktualiziral in nam svetoval, kako naj jo uresničimo, Jezus sam, Vstali, živ med tistimi, ki so zbrani v njegovem imenu. A velika novost “besede življenja” je v tem, da si lahko delimo izkušnje, milosti, ki so se rodile, ko smo jo živeli, kakor razlaga Chiara, ko govori o tem, kaj se je dogajalo na začetku in se še vedno dogaja: »Čutile smo, da moramo posredovati drugim, kar doživljamo, tudi zato, ker smo se zavedale naslednjega: če smo izkušnjo darovale, je ostala v nas in je bogatila naše notranje življenje, če tega nismo storile, je duša postajala vedno bolj siromašna. Tako smo ves dan zavzeto živele besedo, sadove pa smo si delile ne samo med nami, temveč smo jih posredovale tudi ljudem, ki so se pridružili prvi skupini. /.../ Kadar smo besedo živeli, ni več živel jaz ali mi, temveč beseda v meni, beseda v skupini. In to je bila krščanska revolucija z vsemi njenimi posledicami.«[2] To lahko danes velja tudi za nas. Fabio Ciardi       [1] Prim. Chiara Lubich, Beseda življenja, Novi svet, Ljubljana 2007, str.16–17. [2] Prim. prav tam., str. 22–23. https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/456