Ljubiti z dejanji   »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« (1 Jn 3,18)   To piše sv. Janez. Svoje skupnosti opozarja na nekatere vernike, ki so z besedami poveličevali vero v Jezusa, toda tej veri so manjkala dejanja. Še več, dejanja so imeli za nekoristna in odvečna, kakor da bi bil Jezus že napravil vse. Tako je bila njihova vera prazna in nerodovitna, ker je Jezusovo delo pustila brez neogibnega prispevka, ki ga on hoče od vsakega izmed nas. »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« Ljubiti v dejanju. Apostol pravi, da je prava vera tista, ki ima za dokaz to, da ljubi tako, kakor je ljubil in nas učil Jezus. Njena prva značilnost je torej konkretnost. Jezus nas ni ljubil z lepimi govori, ampak je hodil po svetu in delal dobro, ozdravljal vse, bil je popolnoma na voljo tistim, ki so prihajali k njemu – začel je pri najslabotnejših, najrevnejših in najbolj odrinjenih – in dal je svoje življenje za nas. »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« Ljubiti moramo, pravi apostol, ne samo v dejanju, ampak tudi v resnici. Krščanska ljubezen, ki se trudi kazati v konkretnih dejanjih, se želi navdihovati pri resnični ljubezni, ki jo najdemo v Jezusu; želi delati dejanja, ki so v skladu z njegovimi čustvi in njegovimi nauki. Ljubiti moramo torej na način in v meri, ki nam ju je pokazal Jezus. »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« Kako naj torej živimo besedo življenja tega meseca? Njeno sporočilo je še preveč jasno. To je klic k tisti krščanski pristnosti, pri kateri je Jezus tako vztrajal. Mar tega ne pričakuje tudi svet? Mar ni res, da hoče današnji svet videti prave pričevalce Jezusove ljubezni? Ljubimo torej v dejanju, ne z besedami. Začnimo s preprostimi uslugami, ki jih vsak dan od nas pričakujejo naši bližnji. In ljubimo v resnici. Jezus je vedno deloval v skladu z Očetovo voljo. Enako moramo tudi mi vedno delovati v skladu z Jezusovimi besedami. On hoče, da v vsakem bližnjem vidimo njega samega. Kar namreč naredimo za vsakega, ima on za storjeno sebi. Potem želi, da ljubimo druge kakor sami sebe in da se ljubimo med seboj tako, da smo pripravljeni drug za drugega dati življenje. Ljubimo torej tako, da bomo tudi mi Jezusovo orodje za zveličanje sveta. Chiara Lubich   Beseda življenja za maj 1988https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/286