Z novimi očmi Zastonjska ljubezen do vseh   »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.« (Lk 6,32)   »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.« Beseda življenja tega meseca je vzeta iz Lukovega evangelija. Je del tistega obsežnega poglavja Jezusovih izrekov, ki v Matejevem evangeliju ustreza govoru na gori. Kakor je znano, Jezus v tem poglavju opisuje zahteve Božjega kraljestva in značilnosti tistih, ki mu pripadajo. Ti se navdihujejo ob nebeškem Očetu in ga skušajo posnemati. Jezus v tej vrstici poziva svoje učence, naj v ljubezni posnemajo Boga Očeta. Če hočemo biti njegovi otroci, moramo bližnjega ljubiti tako, kakor ljubi On.   »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.« Prva značilnost, po kateri se najbolj prepoznava ljubezen Boga Očeta, je njena popolna zastonjskost. Ta ljubezen jr korenito v nasprotju z ljubeznijo sveta. Le-ta temelji na načelu “daj-dam” in simpatiji (ljubimo tiste, ki nas ljubijo ali so nam simpatični), ljubezen nebeškega Očeta pa je povsem nesebična. Ta ljubezen se daruje svojim stvarem, ne da bi bila odvisna od odgovora, ki ga prejme. V naravi te ljubezni je, da naredi začetni korak in dá vse, kar ima. Zato taka ljubezen zida in spreminja. Nebeški Oče nas ne ljubi zato, ker smo dobri, duhovno lepi in zato vredni pozornosti in naklonjenosti; ne, ravno nasprotno: prav s tem, ko nas ljubi, v nas ustvarja dobroto in duhovno lepoto milosti, tako da postanemo njegovi prijatelji in otroci.   »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.« Druga značilnost ljubezni Boga Očeta je njena vesoljnost. Bog ljubi vse brez razlike. Mera njegove ljubezni je v tem, da nima meje in mere. Razen tega ta njegova ljubezen ne bi mogla biti zastonjska in ustvarjalna, če ne bi bila popolnoma usmerjena tja, kjer je kakšna potreba ali praznina, ki jo je treba napolniti. Zato nebeški Oče ljubi tudi tiste otroke, ki so nehvaležni ali oddaljeni ali se upirajo; taki ga celo posebno privlačijo.   »Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.« Kako bomo torej živeli besedo življenja tega meseca? Tako, da bomo ravnali kot pravi otroci nebeškega Očeta, to je, da bomo posnemali njegovo ljubezen, zlasti v značilnostih, ki smo jih našteli: da je ta ljubezen zastonjska in ljubi vse. Torej si bomo prizadevali, da bi ljubili prvi, z velikodušno, solidarno ljubeznijo, ki je odprta do vseh, posebno do tistih praznin, ki jih lahko najdemo okoli sebe. Prizadevali si bomo ljubiti z ljubeznijo, ki ni navezana na sadove. Trudili se bomo postati orodje Božje radodarnosti, da bodo tudi drugi deležni naravnih darov in darov milosti, ki smo jih od njega prejeli. Če nas bo vodila ta Jezusova beseda, bomo z novimi očmi in novim srcem gledali vsakega bližnjega, ki ga bomo srečali, in vsako priložnost, ki nam jo bo nudilo vsakdanje življenje. In kjer koli bomo delali (v družini, v šoli, v delovnem okolju, v bolnišnici itd.), nas bo ta beseda spodbujala, da bomo sejali ljubezen, ki je lastna Bogu in jo je Jezus prinesel na svet. To je edina ljubezen, ki je zmožna spremeniti svet. Chiara Lubich   Beseda življenja za februar 1992.https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/280