Služiti vsakemu   »Tistim, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« (Jn 1,12)   To je velika novost, ki jo je Jezus oznanjal in podaril človeštvu: Božje posinovljenje, da smo po milosti postali Božji otroci. Toda kako in komu je podarjena ta milost? »Tistim, ki so jo [Besedo] sprejeli«, in tistim, ki jo bodo sprejeli v teku stoletij. Treba jo je sprejeti z vero in z ljubeznijo, z vero, da je Jezus naš Odrešenik. Toda skušajmo še globlje razumeti, kaj pomeni biti Božji otroci. Dovolj je, če gledamo na Jezusa, Božjega Sina, in na njegov odnos z Očetom: Jezus je molil k svojemu Očetu kakor v molitvi “očenaš”. Zanj je bil Oče “Aba”, to je očka, atek, na katerega se je obračal z neskončnim zaupanjem in brezmejno ljubeznijo. Ker pa je prišel na zemljo zaradi nas, mu ni zadoščalo, da je bil sam v tem prednostnem položaju. Ko je za nas umrl in nas odrešil, nas je naredil za Božje otroke, za svoje sestre in brate in tudi nam po Svetem Duhu dal možnost, da stopimo v naročje Svete Trojice. Tako je postal tudi za nas mogoč njegov božanski klic: »Aba, Oče!«: “atek, očka moj”, naš, z vsem tistim, kar vsebuje: prepričanje, da nas varuje, gotovost, predanost njegovi ljubezni, Božjo tolažbo, moč, gorečnost; gorečnost, ki se rodi v srcu tistega, ki zanesljivo ve, da je ljubljen.   »Tistim, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« S Kristusom pa nas zedinja – da z njim postanemo sinovi v Sinu – krst in življenje milosti, ki iz njega izhaja. V tem evangeljskem odlomku je še beseda, ki razkriva tudi globinsko moč tega “posinovljenja”, ki ga je treba uresničevati dan za dnem. Moramo namreč “postati Božji otroci”. Božji otroci postanemo in rastemo, če odgovarjamo na njegov dar, če živimo po njegovi volji, ki je vsa zgoščena v zapovedi ljubezni: ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjih. Sprejeti Jezusa namreč pomeni prepoznavati ga v vseh naših bližnjih. In tudi oni bodo lahko imeli možnost, da prepoznajo Jezusa in vanj verujejo, če bodo v naši ljubezni do njih opazili delček, iskrico brezmejne Očetove ljubezni.   »Tistim, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« V tem mesecu, ko se še posebno spominjamo Jezusovega rojstva na tej zemlji, skušajmo sprejemati drug drugega, tako da gledamo drug v drugem Kristusa in mu služimo. In tedaj se bo tudi med nami in Očetom vzpostavila tista vzajemnost ljubezni in življenjskega poznavanja, kakršna povezuje Sina z Očetom v Duhu, in vedno znova se bo z naših ustnic dvigal Jezusov klic: »Aba, Oče.« Chiara Lubich   Beseda življenja za december 1998.https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/247