Temelj življenja     »Na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Lk 5,5   Ko je Jezus, sedeč v Simonovem čolnu, nehal učiti, je rekel Simonu in njegovim tovarišem, naj vržejo mreže v morje; čeprav je Simon zatrjeval, da so se bili vso noč zaman trudili, je dodal: »Na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so jih vrgli, so bile tako polne rib, da so se trgale. Tedaj so mu prišli na pomoč tovariši in napolnili so oba čolna, tako da sta se potapljala. Simon, kakor tudi njegova tovariša Jakob in Janez, je osupnil. Vrgel se je k Jezusovim nogam in ga prosil, naj gre proč od njega, grešnika. Toda Jezus mu je rekel, naj se ne boji: odslej bo lovil ljudi. In tisti trenutek so Simon, Jakob in Janez postali njegovi učenci. Ta pripoved o čudežnem ribolovu ponazarja bodoče poslanstvo apostolov. Petrovo ravnanje pa je zgled ne le za druge apostole in njihove naslednike, temveč tudi za vsakega kristjana.   »Na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Po neuspešni noči bi se bil Peter, izkušen ribič, lahko nasmehnil in zavrnil Jezusovo vabilo, naj vrže mreže podnevi, ko je za to manj ugoden čas. Toda presegel je svoje človeško razmišljanje in zaupal Jezusu. To je značilen položaj, skozi katerega mora tudi danes vsak vernik prav zato, ker je vernik. Njegova vera je na tisoč načinov postavljena na preizkušnjo. Slediti Kristusu pomeni odločiti se, truditi se in vztrajati, medtem ko se zdi, da nas v svetu, v katerem živimo, vse vabi k popuščanju, povprečnosti, k temu, da bi se za stvari ne menili. Naloga se zdi pretežka, nemogoča, da bi jo izpolnili, že vnaprej spodletela. Potrebna nam je moč, da gremo naprej, da se upiramo okolju, družbi, prijateljem, sredstvom obveščanja. Trda preizkušnja je to, ki jo moramo premagovati dan za dnem, ali bolje, uro za uro. Toda če se z njo spoprimemo in jo sprejmemo, nam bo pomagala, da dozorimo kot kristjani in izkusimo, da so Jezusove izredne besede resnične in da se njegove obljube izpolnijo. Izkusimo, da se lahko v tem življenju spustimo v božansko pustolovščino, ki je tisočkrat bolj privlačna kot vse tiste, ki si jih moremo zamisliti. Tako bomo lahko na primer priče temu, da Bog – medtem ko je življenje v svetu pogosto tako bedno, plitvo in neplodno – z vsemi dobrinami napolnjuje tistega, ki hodi za njim: daje stotero v tem življenju, poleg tega pa še večno življenje. To je čudežni ribolov, ki se ponavlja.   »Na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Kako naj torej živimo to besedo? Tako, da se tudi mi odločimo, kakor se je Peter: »Na tvojo besedo …« Tako, da zaupamo v Jezusovo besedo, da ne dvomimo o tem, kar on od nas terja. Še več: svoje ravnanje, svoje delovanje, svoje življenje postavimo na temelj njegove besede. Tako bomo svoje življenje postavili na najbolj trdne in zanesljive temelje in začudeni bomo gledali, kako prav tam, kjer vsako človeško sredstvo odpove, poseže vmes Jezus in kako se tam, kjer je to po človeško nemogoče, poraja življenje. Chiara Lubich   Beseda življenja za februar 1983.https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/240