Beseda življenja za junij 2012 Čudovita izkušnja »Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« (Jn 6,27) Potem ko je Jezus pomnožil hlebe ob Tiberijskem jezeru in nasitil množico, se je skrivaj prepeljal na drugi breg v bližino Kafarnauma, da bi se izmaknil množici, ki ga je hotela postaviti za kralja. Mnogi pa so ga kljub temu začeli iskati in so ga tudi našli. Toda on ne sprejme njihovega preveč sebičnega navdušenja. Jedli so čudežni kruh, vendar so se ustavili ob tej zgolj materialni koristi, ne da bi bili dojeli globoki pomen tega kruha, ki razodeva, da je Jezusa poslal Oče, da bi dal svetu pravo življenje. V njem vidijo samo čudodelnika, zemeljskega Odrešenika, ki jim je zmožen v obilju in poceni preskrbeti materialnega kruha. Zato se Jezus obrne k njim z besedami: »»Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« »Jed, ki ostane« je sáma Jezusova oseba in je tudi njegov nauk, ker je Jezusov nauk eno z njegovo osebo. Če potem beremo nadaljnje Jezusove besede, vidimo, da je ta »kruh, ki ne propade« istoveten tudi z Jezusovim evharističnim telesom. Lahko bi torej rekli, da je »kruh, ki ne propade«, Jezus osebno, ki se nam daruje v svoji besedi in v evharistiji. »»Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« V Svetem pismu pogosto naletimo na podobo kruha kakor tudi na podobo vode. Kruh in voda sta osnovna hrana, ki je človeku neogibno potrebna za življenje. Jezus hoče torej s tem, da naobrne podobo kruha nase, reči, da sta njegova oseba in njegov nauk nepogrešljiva za duhovno življenje človeka, kakor je kruh za življenje telesa. Tvarni kruh je vsekakor potreben. Jezus sam ga preskrbi množici na čudežen način. Vendar samo ta ne zadošča. Človek nosi v sebi – čeprav se morda tega ne zaveda popolnoma – lakoto po resnici, pravici, dobroti, ljubezni, čistosti, luči, miru, veselju, neskončnosti, večnosti, lakoto, ki je nobena stvar na svetu ne more potešiti. Jezus se predstavlja kot tisti, ki je edini zmožen potešiti človekovo notranjo lakoto. »»Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« Ko se Jezus predstavlja kot »kruh življenja«, pa ne trdi samo tega, da se je treba z njim hraniti – to je, da je treba verovati njegovim besedam, zato da bi imeli večno življenje – ampak nas spodbuja k temu, naj ga izkusimo. Z besedami: »Delajte za jed, ki ostane«, nas močno vabi. Pravi, da se je treba potruditi in uporabiti vse možnosti, da si pridobimo to jed. Jezus se ne vsiljuje, ampak hoče, da ga odkrijemo, da ga izkusimo. Seveda človek ni zmožen doseči Jezusa samo z lastnimi močmi. To pa zmore, ker mu je dano od Boga. Zato Jezus človeka nenehno vabi, naj bo odprt, da sprejme ta dar, to je Jezusa samega, ki se mu želi darovati. In prav tedaj, če se trudi uresničevati njegove besede, pride človek do polne vere vanj, do tega, da uživa njegovo besedo, kakor uživa dišeč in okusen kruh. »»Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« Beseda tega meseca ne obravnava kakšne posebne točke Jezusovega nauka (na primer: odpuščanje žalitev, nenavezanost na bogastvo itd.), temveč nas znova vodi k sami korenini krščanskega življenja, to je k našemu osebnemu odnosu z Jezusom. Mislim, da tisti, ki je začel zavzeto živeti njegovo besedo, predvsem zapoved ljubezni do bližnjega, ki povzema vse Božje besede in zapovedi, vsaj malo občuti, da je Jezus »kruh« njegovega življenja, zmožen, da zadosti željam njegovega srca, da je vir njegovega veselja in njegove luči. Ko besedo uresničuje, jo vsaj malo okuša kot resničen odgovor na probleme človeka in sveta. In ker se Jezus, »kruh življenja«, v največji meri daruje v evharistiji, jo spontano in z ljubeznijo sprejema in le-ta zavzema pomembno mesto v njegovem življenju. Tedaj je potrebno, da tisti med nami, ki ima to čudovito izkušnjo, te ne zadrži zase, temveč z enako vnemo, s kakršno nas Jezus spodbuja, naj si preskrbimo »kruh življenja«, posreduje svoje odkritje drugim, da bi mnogi našli v Jezusu tisto, kar njihovo srce od nekdaj išče. Tako bo svojim bližnjim naredil veliko dejanje ljubezni, da bodo tudi oni spoznali, kaj je pravo življenje že na tej zemlji, in imeli življenje, ki ne mine. In kaj bi si mogli želeti še več? Chiara Lubich Beseda življenja za avgust 1985.https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/133