Beseda življenja  maj 2012 Ogenj ljubezni   »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49)   V Stari zavezi je ogenj podoba Božje besede, ki jo izreka prerok, pa tudi Božje sodbe, ki očiščuje svoje ljudstvo, ko hodi sredi njega. Taka je Jezusova beseda: gradi, a hkrati ruši tisto, kar ni trdno, kar mora pasti, kar je prazno, da obstane le resnica. Janez Krstnik je o Jezusu rekel: »On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem«, in tako napovedal krščanski krst, katerega začetek je bil binkoštni dan, ko je bil izlit Sveti Duh in so se prikazali ognjeni jeziki. Torej je Jezusovo poslanstvo v tem, da vrže ogenj na zemljo, da prinese Svetega Duha z njegovo prenavljajočo in očiščujočo močjo.   »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« Jezus nam podarja Duha. Toda kako deluje Sveti Duh? Tako, da v nas izliva ljubezen, tisto ljubezen, ki naj jo po njegovi želji ohranjamo prižgano v svojih srcih. In kakšna je ta ljubezen? Ni zemeljska, omejena; to je evangeljska ljubezen. Zajema vse kakor ljubezen nebeškega Očeta, ki pošilja dež in sonce vsem, dobrim in hudobnim, in tudi sovražnikom. Ta ljubezen ne pričakuje ničesar od drugih, vedno začne s pobudo, ljubi prva. Ta ljubezen postaja eno z vsakim: z njim trpi in se z njim veseli, skupaj z njim skrbi in z njim upa. In to dela, če je potrebno, konkretno, z dejanji. Ta ljubezen torej ni samo v čustvih, ni samo v besedah. To je ljubezen, zaradi katere ljubimo Kristusa v bratu in sestri, ker se spominjamo njegovih besed: »... ste meni storili.« Ta ljubezen teži k vzajemnosti, da bi z drugimi uresničila medsebojno ljubezen. Prav ta ljubezen, ki je viden in konkreten izraz našega evangeljskega življenja, poudarja in vrednoti besedo, ki jo bomo potem mogli in morali darovati drugim, da bi evangelizirali.   »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« Ljubezen je kakor ogenj, pomembno je, da ostane prižgan. In da bi bilo tako, je vedno treba kaj sežigati, predvsem naš sebični jaz. To se dogaja zato, ker smo takrat, ko ljubimo, popolnoma usmerjeni k drugemu: k Bogu, ko izpolnjujemo njegovo voljo, ali k bližnjemu, ko mu pomagamo. Tudi če je ogenj majhen, pa nanj nalagamo, lahko nastane velik požar; požar ljubezni, miru in vesoljnega bratstva, ki ga je Jezus prinesel na zemljo. Chiara Lubich   Beseda življenja za avgust 2001, objavljena v Novem svetu 7-8/2001, str. 21.  https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/125