Vnesite vaš naslov Beseda življenja julij 2014 Prositi zedinjeni   »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,19-20)   Ta Jezusov izrek je po mojem mnenju eden tistih, ob katerem človeku poskoči srce. Koliko potreb je v življenju, koliko upravičenih in dobrih želja imaš, pa ne veš, kako bi jih izpolnil, kako bi jih potešil! Globoko si prepričan, da bi ti lahko samo poseg od zgoraj, nebeška milost podelila vse tisto, po čemer hrepeniš z vsem bitjem. In tu ti Jezusova usta s čudovito jasnostjo, z neomajno trdnostjo, ki je polna upanja in obljub, ponavlja besedo: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«   Najbrž si bral v evangeliju, da Jezus večkrat priporoča molitev in uči, kako naj ravnamo, da bomo prejeli. Misel, o kateri razmišljamo danes, pa je res izvirna: če hočemo prejeti odgovor iz nebes, je potrebnih več ljudi, potrebna je skupnost. Pravi: »Če sta dva izmed vas ...« Dva. To je najmanjše število, ki tvori skupnost. Jezusu torej ni toliko pomembno, koliko je vernikov, ampak da jih je več. Tudi v judovstvu – morda ti je znano – so vedeli, da Bog ceni molitev skupnosti, a pri Jezusu gre za nekaj novega: »Če sta dva izmed vas ... soglasna ...« Hoče več ljudi, a zedinjenih, poudarja njihovo enodušnost: hoče, da so enoglasni. Seveda se morajo sporazumeti, kaj bodo prosili, a ta prošnja mora sloneti predvsem na soglasju src. Jezus praktično trdi tole: pogoj, da bomo dobili, kar prosimo, je medsebojna ljubezen med ljudmi.   »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Lahko se boš vprašal: »A zakaj Oče raje sprejme molitve, ki jih izrečemo v edinosti?« Razlog je morda ta, da so bolj prečiščene. Kaj drugega je namreč pogosto molitev kot vrsta sebičnih prošenj, ki nas bolj spominjajo na berače, ki stoje pred kraljem, kot na otroke pred očetom. Kar pa prosimo skupaj z drugimi, osebna korist gotovo manj umaže. V stiku z drugimi laže čutimo tudi njihove težave in jih nosimo z njimi. A ne samo to: dva ali trije laže in bolje razumejo, kaj naj prosijo Očeta. Če torej hočemo, da bo naša molitev uslišana, je najboljše, da se držimo tistega, kar pravi Jezus: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«   Jezus sam nam je povedal, kje tiči skrivnost, da je taka molitev učinkovita. Ta skrivnost je v »biti zbrani v njegovem imenu«. Kadar smo tako zedinjeni, je med nami njegova navzočnost in vse, kar prosimo z njim, laže dobimo. Jezus, ki je navzoč tam, kjer medsebojna ljubezen zedinja srca, namreč sam z nami prosi Očeta za milosti. In ali si moreš misliti, da bi Oče ne poslušal Jezusa? Oče in Kristus sta eno. Se ti ne zdi vse to čudovito? Ti ne daje gotovosti? Ti ne vliva upanja?   »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Sedaj te pa seveda zanima, kaj hoče Jezus, da prosiš. Sam jasno pravi: »kar koli«. Ni torej nobene meje. Naj bo torej tudi ta molitev navzoča v tvojem življenju! Morda tvoji družini, tebi samemu, tvojim prijateljem, združenjem, v katerih si, tvoji domovini, svetu, ki te obdaja, manjka veliko raznovrstne pomoči, ker zanjo nisi prosil. Zedini se s svojimi dragimi, s tistim, ki te razume ali ima s teboj iste ideale. Bodite pripravljeni ljubiti se, kakor naroča evangelij, bodite tako zedinjeni, da boste zaslužili Jezusovo navzočnost med seboj, potem pa prosite. In prosite, čim več morete: prosite pri maši, v cerkvi, kjer koli; prosite, preden se za kaj odločite, prosite kar koli. Predvsem pa skrbite, da Jezus ne bo razočaran zaradi vaše brezbrižnosti, ko vam je dal toliko možnosti. Ljudje bodo bolj nasmejani, bolniki polni upanja; otroci bodo rasli bolj zavarovani, družinska ognjišča bodo bolj uglašena; z velikimi problemi se bodo ljudje lahko spoprijemali tudi v okrilju domov … In zaslužili si boste nebesa, kajti tudi molitev za potrebe živih in mrtvih je eno tistih del usmiljenja, ki jih bomo morali imeti pri poslednji sodbi. Chiara Lubich Beseda življenja za september 1981.https://zupnija-bertoki.rkc.si/index.php/content/display/347